Pri sv. Jakobu slovesno zvoni

V nedeljo 12. septembra  se je pri farni maši pater Jože Kokalj DJ zahvalil Bogu za bogato in slikovito pot duhovništva. Bogu hvala za njegovih 65 let duhovništva.  Novo mašo je daroval 5. avgusta 1956 v Zagrebu. Pater Jože je v 93 letu starosti in se dobro drži: vesel, sproščen, poln pesniškega duha in vedrine. Kljub starostnim težavam, ostaja hudomušen. Zanima se za življenje v župniji. Rad ima ljudi okrog sebe in se rad pogovarja.   

Župljani so pripravili lepo, preprosto slovesnost. Somaševanje je vodil jubilant pater Jože Kokalj DJ, somaševali so provincial p. Miran Žvanut DJ, socij p. Marjan Kokalj DJ, župnik p. Silvo Šinkovec DJ in nekaj drugih sobratov. Zapeli so pevci Siriusa, s katerimi je bil pater Jože še posebej povezan, domačega pevskega zbora in otroci. Otroci so prosili in prinesli darove. Ker je bila katehetska nedelja, je bil tudi blagoslov šolskih torb. 

Namesto pridige je g. Darko Gorenc s patrom Jožetom vodil pogovor. Dotaknila sta se posameznih življenjskih področij in usmeritev, njegove poezije in duhovnega življenja. Kristus je bil patru središče in temelj vsega. Poudaril je moč molitve. Pater je bil vedno svež v duhovnem iskanju.

Njegove pesmi govorijo o Bogu, o nenehnem opazovanju življenja in poslušanju Boga, ki vsepovsod govori. Odnos do Boga je zanj vedno iskanje, ki ni samo v držah uradne cerkve, ampak osebno iskanje, ki je vedno na prvem mestu.

V zahvalah, na koncu maše so se rodna sestra Breda, ga. Tadeja, predstavnica župnije (beri desno), veroučenci in provincial p. Miran Žvanut DJ zahvalili za vse, kar je pater z njimi delil in živel. Vsi so izrazili veliko hvaležnost za njegov mehak in nežen značaj, poln širine sprejemanja ljudi. Pater je vesel, miren in sproščen, Duh je v njem. Prav tako doživljamo v njem širino, ki mu je daje misijonski poklic. 

Ko imamo ped očmi patra Jožeta, imamo vedno njegovo misijonsko pot. Bil je predan srečen misijonar in še danes ne razume, zakaj je moral zapustiti misijonske poljane. V župniji so ob tej  priložnosti pripravili malo misijonsko razstavo, ki jo je pripravila ga. Sonja. 

Nedeljsko dopoldne in katehetska nedelja je sijala in žarela v hvaležnosti in navdušenju. Pater se je zahvaljeval, mi smo priporočali otroke in vzgojitelje. Zapeli zahvalno pesem in v duhu slavljenja in hvaležnosti ostali v prijetnem druženju pod zvonikom svetega Jakoba. 

Spoštovani in dragi p. Kokalj!

Prosili so me, da se ob vašem jubileju zahvalim tudi v imenu vaših župljanov, med katere se z veseljem in hvaležnostjo prištevam. 

Župnija je v 80. letih preteklega stoletja v času nadškofa Šuštarja in vašega vodenja slovenske province Družbe Jezusove znova postala jezuitska; nekaj let zatem ste v njej prevzeli službo župnika; župnika vseh – verujočih in neverujočih – župljanov te župnije, ki je v marsikaterem pogledu stara. Klišeji niso del vašega miselnega sveta, pa vendar lahko rečem, da ste v to župnijo prinesli – in prinašate – mladost in svežino ter duhovno širino misijonarja.

Med nami ste kot človek, duhovnik, misijonar, župnik (od leta 2017 zaslužni župnik), pater in prijatelj.

Hvala vam, da kot človek, zasidran v veri, resnici in lepoti, med nas vnašate vedrino in vsakemu vlivate občutek sprejetosti ter ga spodbujate, da odgovorno prevzame svoje mesto in vlogo.

Hvala, da kot duhovnik (in župnik) skrbite za naše duhovne potrebe – najprej po zakramentih, ki nam jih tako zvesto delite, in potem kot vedno za pogovor pripravljen sogovornik odprtih ušes in pogledov ter jasnih misli in besed. 

Hvala, da ste med nami – po Jezusovem zgledu – dobri pastir, ki pozna svoje ovce, one pa poslušajo njegov glas. Od najmlajših do najstarejših, od zdravih do bolnih, od najbolj zvestih, do tistih, ki niso iz vašega hleva … Veselite se s tistimi, ki se veselijo, zaslutite in sočutno spremljate stisko tistih, ki jokajo, ter jim prinašate upanje odrešenja.

Hvala, da ste med nami kot tista najžlahtnejša avtoriteta, ki nalomljenega trsta ne zlomi, tlečega stenja ne ugasi in zvesto deli pravico; avtoriteta patra – dobrega očeta, ki vzgaja – ne z besedo, ampak z zgledom –, in včasih potrpežljivo (in zaupljivo) čaka vrnitev izgubljenega sina, hčere. 

Hvala za vsako vašo besedo – vedno dobronamerno ­–, izrečeno v spodbudo, tolažbo, poduk.

Hvala za vaše besede, izrečene pri spovedi ali pripravi na kak drug zakrament, pri pridigi; vselej tehtne vabijo k razmišljanju. Hvala za vaše poglobljene kateheze, ki smo jih bili dnevno deležni v vaših pridigah. Še posebej hvala tudi za vašo ljubezen do poezije, ki jo in ste jo z nami v njih redno delili.

Hvala, za vaš zgled življenja v skupnosti. Hvala, da ste prijatelj, za katerega vemo, da je tu in nam bo, ko bomo potrkali, odprl vrata, uho in srce. Hvala, da ste med nami kot svetel zgled vere, upanja, ljubezni. Hvala, da nam kažete, kako jih je mogoče živeti v tem Božjem danes. 

Naj vas na vaši zaupljivo brezskrbni poti za Lučjo in k Luči še naprej spremljata Božji blagoslov in vedrina – in se razširjata med nami!

Zahvalo je napisala ga. Tadeja Petrovčič