Družba Jezusova je red v rimokatoliški cerkvi, ki so ga leta 1540 ustanovili sv. Ignacij Lojolski in tovariši. Poslanstvo jezuitov je spremljanje ljudi k spravi z Bogom, s seboj, z drugim in z Božjim stvarstvom.

Karizmo ali (duhovno) identiteto jezuitov vse do danes oblikuje več stvari. Zunanji temelji so zgodovinski, gre za izkušnjo Ignacija in drugih katoliških duhovnikov, “prvih prijateljev v Gospodu”, ki je bila v 2. četrtini 16. stoletja prelita v redovna pravila, to so lastne obveze poleg cerkvenega prava. Notranji temelj pa je osebno zgledovanje vsakega jezuita v načinu ravnanja po Jezusu Kristusu, učlovečenem Bogu, po katerem nosi Družba ime. Klasične redovne zaobljube čistosti (posvetitev duhovnemu poklicu z neporočenostjo), uboštva in pokorščine (ta je pri jezuitih še posebno poudarjena) dopolnjujejo še z dvema: s posvetitvijo dejavnosti poučevanja in razpoložljivosti za poslanstva, ki jih Družbi naloži papež, Kristusov namestnik.

 

Možje v redu so lahko duhovniki (“patri” ali p.) ali bratje (br.), medtem ko ženske ali laiške veje reda ni. Za zaobljube in delo na ta svoj način se jezuiti usposabljajo preko razmeroma dolge formacije, sestavljene iz več etap in izkušenj, med njimi sta prepoznavni duhovnost (ignacijanske Duhovne vaje) in študij teologije vse do podiplomske stopnje. Tipična področja dejavnosti so duhovnost, ubogi, izvenevropski misijoni, šolstvo in utrjevanje vere. Toda red se ne omejuje le na določena področja dela, ampak neprestano razločuje svoje poslanstvo in skuša odgovoriti na aktualne potrebe Cerkve in sveta. Temu se prilagaja tudi organizacijsko.

K “odkrivanju Boga v vseh stvareh” in k urejanju sveta, najprej v osebnem življenju, jezuiti vabimo vsakogar, s spoštljivim pristopom do posameznikove duhovnosti. Spletna stran razlaga še konkretnejše značilnosti in dela približno petdesetih jezuitov v Sloveniji, kje smo danes in kdo nas vodi. Ogledate si lahko pogosta vprašanja (ali jih zastavite), ali zavijete na tuje spletne predstavitve našega mednarodnega reda.

 

Klasični simbol Družbe je monogram IHS, ki pomeni: latinsko I-esus H-ominis S-oter (Jezus odrešenik ljudi) ali z grškimi črkami IES(us). Monogram je postavljen v sonce, znamenje Božje ljubezni in slave, dodana pa sta križ in trije žeblji, znamenja Jezusovega odrešilnega trpljenja. Uradno ime reda, Družba Jezusova, latinsko Societas Iesu, lahko najdete tudi okrajšano, slovensko DJ, mednarodno pa SJ/SI.

 

1. Družba Jezusova stremi za tem, da vedno znova globlje spoznava svojo naravo in poslanstvo, da bi se, ko ostaja zvesta svoji poklicanosti, prenavljala in prilagajala svoje življenje in delo zahtevam Cerkve in potrebam ljudi našega časa v skladu s svojo naravo in karizmo.
2. § 1. Narava in karizma Družbe Jezusove izhajata iz duhovnih vaj, ki so jih opravili sveti oče Ignacij in njegovi tovariši. To izkustvo jih je vodilo, ko so ustanovili apostolsko skupino, utemeljeno na ljubezni, v kateri so, ko so naredili zaobljubi čistosti in uboštva ter bili posvečeni v duhovnike, Bogu darovali sebe v žgalno daritev , tako da bi v boju za Boga pod zastavo križa in v službi edinemu Gospodu in Cerkvi, njegovi nevesti, pod rimskim škofom, Kristusovim namestnikom na zemlji , bili poslani po vsem svetu za “obrambo in širjenje vere ter za napredek duš v krščanskem življenju in nauku”.
§ 2. Značilnost naše Družbe je torej, da je hkrati redovna, apostolska in duhovniška skupnost in da je s prav posebno vezjo ljubezni in služenja povezana z rimskim škofom.

Poslanstvo in identiteta Družbe (Dopolnilne doložbe 1-2, 34. generalna kongregacija, 1995)