Na jezuite se posamezniki večkrat obrnejo s prošnjo, da bi jim pomagali narediti pomembnejše odločitve ali doseči jasnost v razločevanju notranjih vzgibov. Jezuiti izhajajo iz lastne izkušnje molitve in pogovora o njej, ki so jo pridibili med tipičnim oblikovanjem za jezuitsko redovništvo, mnogi jezuiti pa iz duhovnosti opravijo tudi podiplomsko teološko specializacijo. Osebam tako pomagajo z duhovnim spremljanjem, ki izhaja iz krščanske tradicije duhovnega pogovora (tudi spovedovanja) in je danes uveljavljena praksa s svojim sodobnimi etičnimi načeli (več na spletu Ignacijevega doma duhovnosti). Posameznik lahko s pomočjo programa molitve in pogovorov vstopi v proces osebnega razločevanja in sprejemanja odločitve. Med ignacijanskimi “pravili za razločevanje duhov” se bo soočil s pojmoma duhovna tolažba in potrtost, preko zavedanja katerih lahko prepozna misli, ki prihajajo od Boga ali od hudega duha. Obstajajo pa tudi priložnostni in duhovni programi, ko na podoben način preko duhovnega pogovora v skupini gojimo skupinsko razločevanje; različica za mlade se imenuje magis krog.

“Zvečer se zavedaj tega, kar je Bog delal čez dan in kako si sodeloval z Njim“

Ignacij je močno nagnjen k refleksiji in opazovanju notranjega dogajanja. Značilna ignacijanska molitev je dnevni eksamen ali spraševanje vesti. V njem gledam, kako je bil Bog čez dan navzoč in dejaven v mojem življenju in kako sem mu odgovarjal. V srcu Duhovnih vaj so tri izzivalna vprašanja: “Kaj sem storil za Kristusa? Kaj delam za Kristusa? Kaj bom storil za Kristusa?” (DV 53) Obstajajo tudi ustvarjalne različice eksamna – za otroke, računalničarje … in posnete eksamne.

Uveljavljen dolgoročni program, ki povezuje molitev z življenjem in uvaja v razločevanje, so duhovne vaje v vsakdanjem življenju (več na spletu Ignacijevega doma duhovnosti). Vsakdanja osebna molitev ob Svetem pismu, pogovor v skupini in redno duhovno spremljanje ob voditeljevih navodilih, skozi tedne, mesece ali leta, posamezniku pomagajo doseči osebno vero, prenoviti življenje ali preprosto prebroditi krizo in se videti drugače, skozi Božje oči. Na podoben način goji duhovnost (in jo povezuje z življenjem in delom) laiška Skupnost krščanskega življenja, ki ima svojega jezuita za duhovnega spremljevalca in deluje po vsem svetu. Jezuiti so navdihnili tudi Papeževo svetovno mrežo molitve, po kateri katoličani po vsem svetu Bogu priporočajo aktualne konkretne globalne probleme.

Praktična duhovnost. Ignacijanska duhovnost je prilagodljiva. Ni program, ampak način gledanja. Je skupek drž in uvidov, ne pravil ali shem. Voditeljem duhovnih vaj Ignacij najprej svetuje, naj vaje prilagodijo potrebam posameznika. V srcu ignacijanske duhovnosti je globoka ljubezen do človeka. Pozorna je na posameznikove potrebe ter spoštuje njegove edinstvene okoliščine in skrbi. Spoštuje njegovo živo izkustvo in slavi široko različnost Božjega delovanja v svetu. Ali kot pravi še eno ignacijansko geslo: Vse v večjo Božjo slavo! – lat. Omnia Ad Maiorem Dei Gloriam, OAMDG.

Podrobneje o tem, kako ignacijanska duhovnost pri jezuitih prehaja v delo (kontemplativnost v akciji) in o razločevanju jezuitskega poslanstva, najdete na strani Kaj delamo.