Sprehodi se po tej strani, klikaj na ikonice in tako spoznaj postaje redovne poti jezuita.
ZGODBE
✧ Redovna pot p. Damjana Ristića
✧ Vtisi iz dosedanje poti pri jezuitih
✧ Španska izkušnja študija o Ignaciju Loyolskem, prvih jezuitih in Družbi Jezusovi
✧ Noviciat, magisterij, eksperimenti, zaobljube… Sholastik Janez pripoveduje
✧ Zgodbe naših jezuitov v formaciji
NOVICIAT je prva stopnja jezuitske redovne poti. Traja 2 leti.
Novinec v posebni skupnosti novincev in jezuitov, ki skrbijo zanj, preverja pristnost Božjega klica k jezuitom. Preverjanje je obojestransko: novinec preverja, če je Božji klic, ki ga prepoznava, zares klic k jezuitom, jezuiti pa preverjajo, če je novinec dober kandidat za Družbo Jezusovo. Vse to se odvija s pozornostjo na osebne in psihološke vidike v procesu molitve in razločevanja pod vodstvom Svetega Duha.
Posebnost Slovencev je, da noviciat opravljajo v tujini (trenutno v Genovi, v Italiji). Izkušnja tujine je priložnost in hkrati izziv: novincu pomaga, da dodatno prečisti svoj poklic in se obogati z izkušnjo drugih kultur. V noviciatu s(m)o namreč Slovenci skupaj z Italijani, Madžari, Romuni, Maltežani in Albanci.
Preverjanje tega klica poteka preko različnih izkušenj, ki jih je zastavil že sv. Ignacij in so imenovane »eksperimenti«, med katere sodijo: druženje in bivanje s so-novinci iz različnih držav v posebnem ritmu in omejitvah noviciata, iskreni pogovori z maestrom, jezuitom, ki je odgovoren za novince in jih spremlja ter usmerja, 30- dnevne duhovne vaje, izkušnja dela z bolniki, razne izkušnje dela v različnih jezuitskih skupnostih, večdnevno peš romanje idr. 30- dnevne duhovne vaje so središče te preizkušnje, kjer se novinec še globlje zbliža z Bogom in se sooči z odločitvami, ki jih zahteva redovno življenje.
Poleg tega začenja spoznavati tri redovne zaobljube – čistosti, uboštva in pokorščine – ki se jih v noviciatu trudi živeti kot jezuit, v jezuitski skupnosti in med ljudmi.
Po dveh letih noviciata novinec, če je z Družbo in Bogom potrdil svoj klic, te zaobljube tudi obljubi Bogu in Družbi Jezusovi. S tem postane redovnik jezuit in se zaveže, da bo za vedno ostal in deloval v Družbi.
V prihodnjih letih se mladi redovnik še nadalje oblikuje in vadi v redovnem življenju ter poglabljanju različnih znanj; celotni večletni proces imenujemo formacija.
Izkušnja noviciata, zaznamovana tako z radostjo kot s preizkušnjami, je za vsakogar, ki se vanjo poda, izredno bogata, saj človeku omogoča, da v raznolikem doživljanju gradi pomembna spoznanja in odnose, ki ga v življenju zaznamujejo.
Ko jezuit stopi v noviciat za njegove materialne potrebe v skladu z izbranim redovnim življenjem poskrbi skupnost.
Obdobje FILOZOFIJE je čas, v katerem mladi jezuit študira humanistiko in filozofijo. V tem obdobju, ki praviloma traja dve leti, se poglablja v ideje in spoznanja, ki jih je človeštvo razvijalo prek stoletij. Ta študij je eno glavnih sredstev, ki oblikuje njegovo razmišljanje in ga usposablja za argumentiranje lastnih stališč. Mladi jezuit razvija:
✧ zmožnost solidno utemeljevati svoja stališča,
✧ kritični pogled na človeška spoznanja,
✧ pozitivni pristop v dialog z drugače mislečimi.
Filozofija je hkrati tudi priprava na študij sv. Pisma in teologije.
PASTORALNO PRAKSO jezuiti imenujemo magisterij. Prvi namen magisterija je duhovna integracija in človeški razvoj jezuita v vseh njegovih vidikih.
Magisterij je obdobje, ko se mladi jezuit posveti delu v enem izmed jezuitskih poslanstev in živi v “apostolski skupnosti”. Postanstvo mlademu jezuitu nudi možnost za privzemanje odgovornosti za ljudi in konkretno delo. Življenje v apostolski skupnosti je prva izkušnja življenja, ki ga bo po šolanju in formaciji preživel kot jezuit.
TEOLOGIJA, PRIPRAVA NA DUHOVNIŠTVO
Čas po magisteriju, ko se jezuit ponovno posveti intelektualnemu delu v pripravi na duhovništvo, imenujemo teologija.
Mladi jezuit tri ali štiri leta preživi ob študiju Svetega pisma in teologije. To je čas intenzivne intelektualne priprave na duhovništvo in na poznejše apostolsko delovanje. Ob zaključku tega obdobja so sholastiki posvečeni najprej v diakone in nato v duhovnike ter postanejo patri jezuiti.
OBDOBJE DELA IN DODATNEGA ŠTUDIJA traja več let. Mladi jezuit se posveča tako apostolskemu delu kot nadaljnjemu študijskemu izpopolnjevanju. Lahko apostolsko deluje na župniji, kot sodelavec pri duhovnih vajah, nadaljuje magistrski ali doktorski študij v tujini…
TRETJA PROBACIJA
Preden jezuit dokončno zaprosi za polno včlanitev v Družbo Jezusovo s štirimi zaobljubami, vstopi v t.i. Tretje leto. Podobno kot v noviciatu, tudi tukaj opravi mesečne duhovne vaje in se preizkusi v enem izmed apostolskih področij, ki jih do sedaj še ni izkusil. Na ta način še bolj jasno prepozna svoj apostolski profil.
S tem se zaključijo obdobja usposabljanja (formacije). Družba Jezusova jezuita povabi k SLOVESNIM ZAOBLJUBAM, ki so krona cele jezuitske formacije. Z njimi je dokončno sprejet in vključen v Družbo Jezusovo.
RAZPOLOŽLJIVOST IN POSLANSTVO
Jezuit po slovesnih zaobljubah prevzema odgovornejše vloge v skupnosti in v apostolatih. Glede na potrebe postane vodja del ali predstojnik. Kot formiran jezuit ima odgovornost za formacijo mlajših sobratov. Večinoma opravlja dela, za katera je najbolj usposobljen in kompetenten. Del življenja vsakega jezuita je nenehen študij, kar pomeni nadaljevanje izobraževanja v stroki in duhovno izpopolnjevanje. V teh letih se izkaže še ena lastnost jezuita in sicer njegova svoboda in razpoložljivost za spremembe poslanstev in življenjskega prostora.