Smo na poti. Greš z nami

Noviciat je prva stopnja jezuitske redovne poti. Traja 2 leti.

Novinec v posebni skupnosti novincev in jezuitov, ki skrbijo zanj, preverja pristnost Božjega klica k jezuitom. Preverjanje je obojestransko: novinec preverja, če je Božji klic, ki ga prepoznava, zares klic k jezuitom, jezuiti pa preverjajo, če je novinec dober kandidat za Družbo Jezusovo. Vse to se odvija s pozornostjo na osebne in psihološke vidike v procesu molitve in razločevanja pod vodstvom Svetega Duha.

Posebnost Slovencev je, da noviciat opravljajo v tujini (trenutno v Genovi, v Italiji). Izkušnja tujine je priložnost in hkrati izziv: novincu pomaga, da dodatno prečisti svoj poklic in se obogati z izkušnjo drugih kultur. V noviciatu s(m)o namreč Slovenci skupaj z Italijani, Madžari, Romuni, Maltežani in Albanci.

Preverjanje tega klica poteka preko različnih izkušenj, ki jih je zastavil že sv. Ignacij in so imenovane »eksperimenti«, med katere sodijo: druženje in bivanje s so-novinci iz različnih držav v posebnem ritmu in omejitvah noviciata, iskreni pogovori z maestrom, jezuitom, ki je odgovoren za novince in jih spremlja ter usmerja, 30- dnevne duhovne vaje, izkušnja dela z bolniki, razne izkušnje dela v različnih jezuitskih skupnostih, večdnevno peš romanje idr. 30- dnevne duhovne vaje so središče te preizkušnje, kjer se novinec še globlje zbliža z Bogom in se sooči z odločitvami, ki jih zahteva redovno življenje.

Poleg tega začenja spoznavati tri redovne zaobljube -; čistosti, uboštva in pokorščine -, ki se jih v noviciatu trudi živeti kot jezuit, v jezuitski skupnosti in med ljudmi.

Po dveh letih noviciata novinec, če je z Družbo in Bogom potrdil svoj klic, te zaobljube tudi obljubi Bogu in Družbi Jezusovi. S tem postane redovnik jezuit in se zaveže, da bo za vedno ostal in deloval v Družbi.

Obdobje filozofije je čas, v katerem mladi jezuit študira humanistiko in filozofijo. V tem obdobju, ki praviloma traja dve leti, se poglablja v ideje in spoznanja, ki jih je človeštvo razvijalo prek stoletij. Ta študij je eno glavnih sredstev, ki oblikuje njegovo razmišljanje in ga usposablja za argumentiranje lastnih stališč. Mladi jezuit razvija:

  • ✧ zmožnost utemeljevanja lastnih stališč, 
  • ✧ kritični pogled na človeška spoznanja,
  • ✧ pozitivni pristop v dialog z drugače mislečimi.

Pastoralno prakso jezuiti imenujemo magisterij. Prvi namen magisterija je duhovna integracija in človeški razvoj jezuita v vseh njegovih vidikih.

Magisterij je obdobje, ko se mladi jezuit posveti delu v eni izmed jezuitskih skupnosti, imenovanih “apostolska skupnost”. To po večini sestavljajo že formirani jezuiti: patri in bratje, ki delajo na različnih področjih. Mladenič v tem času pridobi naziv sholastik.

Čeprav je pastorala del vsakega formacijskega obdobja jezuita, se tu sholastik prvič za polni delovni čas posveti aktivnim dejavnostim, ki so glavni del poslanstva Družbe Jezusove. Ob tem ga spremljajo drugi jezuiti.

Formacija jezuita obsega celostno osebnostno zorenje za Kristusovo poslanstvo, življenje v skupnosti, spoznavanje reda in študij. Organizirana je v več obdobij. Noviciatu sledi študij filozofije, teologije in praviloma specializacija. Vmes so obdobja praktičnega dela, v katerih jezuit sodeluje pri raznih poslanstvih.

Kdor hoče stopiti v jezuitski red, prosi za sprejem v dvoletni noviciat. To je čas uvajanja, v katerem dodobra spozna red, se duhovno poglablja in v pogovoru s sobrati in z Bogom preverja, če bi vse življenje ostal v redu ali pa bi si izbral drugo pot. Namen noviciata je torej preverjanje poklica za Družbo Jezusovo. Za obe strani obstaja polna svoboda, da se lahko vsak čas drugače odloči. Preverjanje je obojestransko – novinec preverja samega sebe, red preverja svoje novince. To preverjanje se izvaja preko raznih eksperimentov in noviciatskih preizkušenj, kot jih je določil sveti Ignacij. Pravi smisel in namen teh eksperimentov je preveriti, če po eni strani res obstaja Gospodov klic, po drugi pa zrelost in svoboda novinca glede odločitve, da postane član Družbe.
Noviciat kot čas formacije in preverjanja poklica je glavno obdobje preizkušnje. Noviciat je intenzivna duhovna pot, 30-dnevne duhovne vaje so v njenem središču. K noviciatu poleg duhovnih vaj spadajo še drugi eksperimenti ali praktične izkušnje in preizkušnje: izkušnja dela v bolnišnici ali z obrobnimi in peš romanje ter druge izkušnje, ki so prilagojene potrebam posameznega novinca.

V tem času novinec skuša že živeti življenje jezuita, se pravi živeti v skupnosti in po treh redovnih zaobljubah. Po dveh letih naredi redovne zaobljube in se obveže, da bo za vedno ostal v Družbi.
Merila za poklic jezuita so želja po intenzivnem duhovnem življenju, po tem, da bi svoje življenje posvetil Bogu kot redovni duhovnik ali kot redovni brat; pripravljenost, da sprejme od reda poslanstvo in delo za služenje ljudem; praktična vera in intenzivno delovanje v Katoliški cerkvi; psihično in telesno zdravje; sposobnost za življenje v skupnosti. Formalno je treba upoštevati naslednje: prosilec mora biti moški, neporočen, katoličan, star od 20 do 40 let.
Po civilnem pravu se noviciat šteje že za poklicno izobraževanje. Stroške preživljanja in vsa potrebna zavarovanja v času noviciata prevzame skupnost.

Filozofija je čas po noviciatu, ki je posvečen predvsem študiju filozofije in humanistike. Praviloma traja dve leti. Filozofija je namreč eno glavnih sredstev, s katerimi Družba Jezusova oblikuje človeka. Skozi to obdobje študija človek spoznava odgovore sedanjih in preteklih mislecev na bistvena vprašanja človekovega bivanja ter si pridobi navado kritičnega in pozitivnega razmišljanja o njih.

Magisterij sledi študiju filozofije. Traja od enega do treh let. To obdobje ima v celotni vzgoji jezuita posebno vlogo. Čeprav je apostolska razsežnost jezuitskega življenja navzoča že od noviciata naprej, je magisterij vendarle prvo obdobje, ko jezuit v formaciji živi s sobrati in ves čas posveti delu v skupni apostolski dejavnosti, ki je del poslanstva Družbe Jezusove. Prvi namen magisterija je rast tistih, ki ga opravljajo; rast v duhovni in psihični zrelosti, da bodo njihovi talenti prišli do izraza. Poseben cilj magisterija je duhovna integracija in človeški razvoj jezuita v vseh njegovih vidikih.

Teologija je čas po magisteriju, ko se jezuit spet posveti intelektualnemu delu. Tri ali štiri leta preživi ob študiju Svetega Pisma, cerkvenih očetov, dogmatike in moralne teologije. To je intenzivni čas priprave na duhovništvo in apostolsko delovanje. Tudi redovni bratje, ki so popolnoma vključeni v Družbo, dobijo osnovno teološko izobrazbo, ki jim pomaga pri apostolskem poslanstvu celotne Družbe Jezusove.

Tretja probacija. Osnovnemu študiju in duhovniškemu posvečenju sledi večletno pastoralno delovanje, ki vodi v dopolnilni študij in specializacijo za duhovnike, za brate pa v poklicno prakso. Sledi zadnje obdobje formacije, tako imenovana tretja probacija. To je čas celostne uskladitve in pomiritve ob osebnem srečanju z Gospodom. Jezuitu je dana priložnost, da ob koncu svoje formacije pride do duhovne celovitosti, poveže duhovno, apostolsko, intelektualno ali tehnično stran svoje formacije in tako postane bolj enovita osebnost v Gospodu. To je čas svežega srečanja s seboj, s Kristusom, z Družbo Jezusovo in apostolskim poslanstvom, kar jezuitu pomaga, da osredini svoje življenje v hoji za Kristusom.

Krona celotne jezuitske formacije so zadnje zaobljube, s katerimi je jezuit dokončno sprejet in vključen v Družbo Jezusovo.