Pater Jože Kokalj se je rodil l. 1929 v Ljubljani materi učiteljici in očetu sodniku. Vojna leta je preživel v okupirani prestolnici, obdani z žico. V Marijini kongregaciji pri sv. Jožefu se je navdušil za misijonsko delo. Ob koncu vojne je končal šesti razred klasične gimnazije in 8. maja z očetom odšel v Avstrijo, kjer so ju zajeli partizani in odvedli v škofjeloško in zatem v šentviško taborišče. Konec junija 1945 se je vrnil domov in kmalu vstopil v jezuitski red v Zagrebu. Prav tam je po študiju l. 1956 prejel mašniško posvečenje. Leta 1958 je kot kaplan prevzel množičen otroški verouk in dve skupini mladine v župniji Brezje ob Mariboru. Po osmih letih je dobil dovoljenje za obisk Rima, od tam pa odšel misijonarit v Zambijo. Po štirinajstih letih ga je vrhovni predstojnik p. Pedro Arrupe imenoval za provinciala slovenske pokrajine. Po šestletni službi je postal župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani in med pastoralnim delom izdal šest knjig. Bremena se je rešil leta 2017 in zdravstvene težave odpravil v dveh bolnicah. Odslej pomaga z maševanjem na Gornjem trgu, si osvežuje prozo Ivana Cankarja in kot pesnik z užitkom meditira slovensko moderno in postmoderno poezijo ter jo večkrat servira tudi sobratom v skupnosti.