P. Franc Rado Šetar prihaja iz župnije Devica Marija v Polju. V jezuitski red je vstopil oktobra 1947 v Zagrebu. Po dveletnem noviciatu (SLIKA iz tega obdobja) je med dveletno vojaščino opravil izpite za osmi razred klasične gimnazije in maturo. Po vsej končanem izobraževanju se je v ’60-ih letih v Mariboru z okrnjenim zdravjem lotil izgrajevanja šestih novo ustanovljenih jezuitskih župnij. Poleg tega je sodeloval pri ljudskih misijonih, občasno pa je pomagal tudi na Ptujski gori in v Brezju. Tedaj čas in volja nista bila naklonjena titulom, ampak čim prejšnjemu obilnemu delu…
Od leta ’71 je bival v Dravljah, kjer je poleg prejšnjega dela pošiljal članke v Družino, objavljal prevode, izdal avtobiografijo Časi smo ljudje s ponatisom Svoboda na izpitu. Po naročilu škofov Turka, Šuštarja in Rodeta je deloval v Beogradu (jezuitska župnija sv. Petra apostola) ter osem let na Kočevskem (Osilnica, Kočevska Reka in Banja Loka).
Nato je od leta 2005, ko se je preselil k sv. Jakobu na Gornjem trgu v Ljubljani, deset let hodil pomagat župniku Milanu Knepu v številno in odzivno faro Ljubljana-Moste. V tem obdobju je tudi zavzeto spremljal filme s poučno in krščansko vsebino, ter jih skupaj s p. Ivanom Hercegom prirejal za potrebe verouka in kateheze. Glede kateheze s pomočjo filma velja za enega od pionirjev v slovenski katoliški Cerkvi.
Zdaj že dobrih pet let sodeluje v domači baročni cerkvi sv. Jakoba z jutranjo mašo ter vestno opravlja gospodinjska dela v skupnosti jezuitov. Za sedanje obdobje pravi: “Kot ‘znucan’ 91-letnik pričakujem ustvarjalno sprostitev v Cerkvi in domovini, zase pa večno Pomlad v Božjem okolju.”