Raziskovalka Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede na ZRC SAZU, dr. Monika Deželak Trojar, je kot vodja podoktorskega raziskovalnega projekta o jezuitskih gledaliških igrah med drugim naletela na 26 jezuitskih dram, ki so nastale v starem Jezuitskem kolegiju v Ljubljani in so veljale za izgubljene. Našla jih je v družinskem arhivu Auerspergov na Dunaju. Drame so napisane večinoma v latinskem, nekaj malega pa tudi v nemškem jeziku.
Več o tem dragocenem odkritju z besedami raziskovalke:
Dr. Monika Deželak Trojar
Pri projektu Jezuitske gledališke igre kot dejavnik razvoja novoveške dramatike: slovenski in srednjeevropski kontekst (Z6-8260; marec 2018–februar 2020), ki ga je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna, je osrednje mesto zavzemalo raziskovanje dramske dejavnosti nekdanjega jezuitskega kolegija v Ljubljani (1596–1773). Raziskava je pokazala, da so jezuiti v Ljubljani, enako kot v drugih kolegijih širom Evrope, veliko pozornosti posvečali pripravi gledaliških predstav. Njihova dramska dejavnost se je tesno povezovala z njihovo izobraževalno dejavnostjo. Z njo so med poukom pridobljeno retorično in jezikovno znanje prenesli v prakso ter svoje učence urili v javnem nastopanju. Navadno so predstave uprizarjali vsaj enkrat letno, pogosto pa večkrat. Večina jih je bila namenjenih širši publiki. Enako kot drugod so tudi jezuiti v Ljubljani prirejali šolske in verske predstave ter procesije. Šolske predstave so povezovali z začetkom in koncem šolskega leta, pustnim časom, z obiski pomembnih osebnosti v kolegiju, pomembnejšimi obletnicami in dogodki v mestu; verske predstave pa so bile del njihove dušnopastirske dejavnosti in povezane s praznovanji najpomembnejših praznikov cerkvenega leta.
Tekom raziskave pri omenjenem projektu se je odkrilo veliko novega primarnega dramskega gradiva ljubljanskih jezuitov. Med njimi je za slovensko gledališko zgodovino in za zgodovino jezuitskega reda na Slovenskem najpomembnejše odkritje šestindvajsetih rokopisnih dramskih besedil in šestih natisnjenih ter šestih rokopisnih perioh dram (*periohe so jezuitski gledališki listi s povzetki vsebine predstav in pogosto tudi z dodanimi seznami nastopajočih), ki so nastale v Ljubljanskem kolegiju Družbe Jezusove v letih 1640–1672. Ohranile so se v Družinskem arhivu Auerspergov, ki je del Hišnega, dvornega in državnega arhiva na Dunaju. V Semeniški knjižnici v Ljubljani se je ohranilo petindvajset perioh, enajst oziroma dvanajst povzetkov pasijonskih procesij (eden izmed njih je ohranjen v dveh izvodih) in eno rokopisno dramsko besedilo. Večina omenjenega gradiva, ki je nastalo v letih 1647–1713, se je ohranila po zaslugi Janeza Gregorja Dolničarja v njegovi zbirki Miscellanea. Pet natisnjenih perioh iz let 1674–1708 se je ohranilo v Avstrijski narodni knjižnici na Dunaju, dve (iz let 1725 in 1727) pa med gradivom Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Odkritje omenjenega dramskega gradiva je za slovensko gledališko zgodovino neprecenljive vrednosti. Na tej osnovi bo začetke slovenskega gledališča mogoče napisati v novi luči.