V mesecu februarju so po letu 1960 preminuli štirje slovenski jezuiti: patra Ivan Žužek in Ivan (Janez) Knafeljc ter redovna brata Anton Ahačevčič in Friderik (Fric) Padovnik.
p. Ivan Žužek DJ (1924-2004)
31. januarja (uradno 1. februarja) 2004 je na skavtskem tabornem prostoru v Sorianu (Italija) umrl p. Ivan Žužek, rojen 2. decembra 1924 v Ljubljani, brat jezuita Mihe Žužka.
Leta 1945 je vstopil v Beneško-milansko provinco Družbe Jezusove (Italija) in bil v duhovnika posvečen leta 1955; od leta 1954 je deloval v latinskem in bizantinskem obredu. Od leta 1952 naprej je vseskozi študiral in deloval v Rimu, predvsem na področju cerkvenega prava vzhodnih katoliških cerkva. Po doktoratu leta 1964 na tamkajšnjem Papeškem vzhodnem inštitutu (Orientale) je bil tam do leta 1995 profesor, v letih 1967−1973 pa tudi rektor. Leta 1972 je postal vodja papeške komisije za prenovo zakonika vzhodnih cerkva ter v tej vlogi do leta 1990 na številnih posvetih in kongresih po vseh celinah usklajeval poglede med vzhodnimi škofi in kanonisti dvajsetih pravoslavnih cerkva. Na podlagi tega je nastal Codex Canonum Ecclesiarum Orientalium (1990), prvi tak zakonik v zgodovini. Leta 1992 je nastalo še strokovno kazalo k temu in knjiga Understanding the Eastern Code (1997). Več desetletij je bil tudi glavni duhovni asistent italijanske organizacije Zveze Evropskih skavtov (FSE), V hvaležen spomin na p. Žužka je nastal članek Roka Piska. Več podrobnosti o njegovem življenju in delu pa v Slovenski biografiji.
26. februarja 2015 je umrl p. Ivan (Janez) Knafeljc, še en slovenski jezuit, ki je zadnja leta živel in deloval v Rimu. Rojen je bil 21. oktobra 1930 v Beogradu in je vstopil v Hrvaško provinco Družbe Jezusove v Zagrebu 7. septembra 1950. 28. juljia 1960 je bil posvečen v duhovnika. Od leta 1961 je deloval kot vzgojitelj in spiritual v semeniščih, najprej v Zagrebu (malo semenišče), od leta 1981 naprej pa v Dubrovniku. Od leta 1984 do smrti je deloval kot tajnik asistence za Srednjo in Vzhodno Evropo v jezuitski generalni kuriji v Rimu, s pomočjo svojega znanja šestih jezikov. Od leta 2009 je deloval tudi v arhivu kurije (ARSI).
23. februarja 1987 je v Zagrebu umrl br. Anton Ahačevič, v 65. letu starosti in 47. letu Družbe.
25. februarja 1999 je v Ljubljani umrl br. Friderik Padovnik, v 97. letu starosti in 67. letu Družbe.