Danes Cerkev obhajajo slovesni praznik sv. Jožefa, svetnika s številnimi atributi. Njegovo prvo poslanstvo je gotovo to, da je Jezusov rejnik. Jožef je po angelovem naročilu poimenoval otroka, ki je tako nenavadno vstopil v njegovo življenje in ga popolnoma prevzel – Jezusa. Jezuiti imamo s sv. Jožefom posebno vez, saj je prav Jezus središče naše istovetnosti in poslanstva.
V Ljubljani so po potresu leta 1895 postavili votivno cerkev v čast sv. Jožefu, ki je takrat veljal za zavetnika avstrijskih dežel. Danes nismo več del Avstrije, a njegovo zavetništvo se nadaljuje, saj ga častimo kot zavetnika slovenskih dežel. Jožefova prisotnost med jezuiti izraža globoko željo po tem, da bi vero v Jezusa ohranili živo in zdravo. Živo, ker živimo v okolju, ki vse manj pozna Jezusa, njegovo življenje, nauk in odrešenjsko vlogo. Zdravo, ker moramo za trdno vero poznati in spoštovati temelje, ki jih ne gre iskati le v novostih ali zgolj v tradicionalizmu.
Ko gledamo Jožefa, vidimo človeka odprtih oči, pogumnega srca ter zaupanja v Boga, ki presega vsako sebičnost. Jožef je bil steber družine, mož Božje matere in Jezusov skrbnik. Njegovo življenje in odziv na Božji klic sta še danes vabilo tako nam jezuitom kot vsem drugim kristjanom, da v našem življenju središčno mesto zavzame Bog, ki ga po daru vere spoznavamo v Jezusu.
Današnji slovesni praznik smo začeli z vigilijo, ki je vključevala mašo in slovesne večernice v čast sv. Jožefu. Zelo smo veseli in hvaležni, da smo to molitev lahko izvedli s pomočjo zbora z Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod vodstvom prof. Toneta Potočnika in Luke Šiftarja. Danes bosta maši v cerkvi sv. Jožefa še ob 16. in 19. uri.