3. december 2025, cerkev sv. Jakoba, Ljubljana

Na praznik sv. Frančiška Ksaverja, zavetnika misijonov in velikega jezuita, smo imeli pri sv. Jakobu mašo in akademijo. Sv. mašo je vodil p. Miran Žvanut, provincial, nagovor pri maši pa je imel p. Cipriano Díaz Marcos (španska provinca), regionalni asistent za južno Evropo.

Po maši smo  prisluhnili izbranim odlomkom iz življenja, misijonskega delovanja in pisem sv. Frančiška Ksaverja, ki razkrivajo njegovo globoko ljubezen do Kristusa, Cerkve, sobratov jezuitov ter vseh ljudi, ki jih je srečeval na svoji poti. Pripoved je prepletala tudi duhovna glasba. Program so oblikovali:

p. Damjan Ristić, SJ – solist
Dalibor Miklavčič – orgle
p. Marjan Kokalj, SJ – bralec

PRIDIGA DELEGATA NAŠE ASISTENCE P. CIPRIJANA DIAZA NA PRAZNIK SV. FRANČIŠKA KSAVERIJA PRI SV. JAKOBU V LJUBLJANI

Dragi bratje in sestre,
V jezuitski generalni kuriji v Rimu, na enem od vhodov, stoji kip sv. Ignacija in napis: Ite inflamate omnia. To je vabilo, ki ga je naš ustanovitelj, sv. Ignacij Lojolski, namenil sv. Frančišku Ksaverju, ko je ta zapustil Rim in odšel v misijone v Indijo. »Ite inflamate omnia« (»Pojdite in vžgite ves svet«) – danes ta evangelijski klic pozdravlja tiste, ki obiščejo Kurijo v Rimu, in izraža strastno željo tistih, ki potujejo v misijone iz Kurije v kateri koli del sveta. Z istim vabilo prihajam tudi sam iz te Kurije, da bi ogenj evangelija dosegel tudi vašo deželo in to mesto ter da bi vsi postali ognji evangelijske ljubezni, ki prižigajo druge ognje ter svet napolnjujejo s svetlobo.
To je tudi povabilo današnjega evangelija na praznik sv. Frančiška Ksaverja, ki lahko velja za vsak dan in za vse kristjane: »Pojdite v svet in oznanite ogenj Božje ljubezni vsem njegovim otrokom.« Jezusove besede so neposredno vabilo, naj oznanjamo njegovo sporočilo odrešenja ne le z besedami, ampak tudi z lastnim življenjem. 

Zgled sv. Frančiška Ksaverija
Tako je pridigal sveti Frančišek Ksaverij; s svojim življenjem. Pri Ksaveriju najdemo navdihujoč zgled, kaj pomeni odgovoriti na Jezusov klic. Ta veliki španski misijonar je zapustil udobje svojega doma v Navarri, svoje plemenito družinsko ime, univerzitetne diplome, pridobljene v Parizu, prestižno kariero, družino, prijatelje in vse, kar mu je bilo domače, da bi ponesel Jezusovo dobro novico v najbolj oddaljene kotičke sveta. Odšel je le s tem, kar je imel pri sebi, »nekaj oblačil«. in srcem, posvečenim »ljubezni ter služenju«.
Potoval je do »meja« sveta – kot je papež Leon XIV. nedavno spomnil jezuite – skozi neznane dežele, se soočal z nevarnostmi in izzivi, a vedno z neomajno vero v Jezusovo obljubo svojim učencem: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«
Frančišek Ksaverij je intenzivno živel Gospodovo navzočnost, ki mu je dajala moč, da je premagoval težave in daroval vse; celo svoje življenje. Umrl je v starosti 46 let, izčrpan in bolan, ko je gledal proti Kitajski, z neskončno željo, da bi evangelij prinesel v vse kotičke sveta.

Naše poslanstvo danes
Gospod nas tudi danes še vedno kliče, tako kot Ksaverija, da bi živeli in oznanjali evangelij. Čeprav so se časi spremenili, poslanstvo ostaja isto; biti priče Božje goreče ljubezni na »kulturnih, družbenih, političnih, cerkvenih in duhovnih mejah«, v svetu, ki potrebuje spravo, bratstvo in upanje. Biti graditelji mostov, ki rušijo zidove delitev in izključevanja, ter graditelji miru v svetu, ki ga ogrožajo vojne. To pomeni iti v svet in ga strastno vneti za univerzalno solidarnost.
Gotovo se bo svet temu bratskemu oznanilu uprl, mi pa bomo v skušnjavi, da bi zaradi tega hladu in neusmiljenosti obupali. Tako kot sveti Frančišek Ksaverij, se moramo ukoreniniti v Bogu, da ne bi padli v obup nad svetom. Le iz globokega odnosa z Gospodom bomo lahko prenesli odpor, s katerim se bomo srečevali, in tako mnogim lahko prinesli sporočilo odrešenja. Živimo v Božjem imenu, kar pomeni, da se v delovanju, govorjenju in mislih pustimo voditi njegovi ljubezni.  

Odpiranje vrat upanja
Sv. Frančišek Ksaverij ni le oznanjal Božje besede, ampak jo je utelešal v svojih dejanjih in življenju. Njegovo upanje ni bilo abstraktna ideja, temveč živa sila, ki ga je spodbujala k dejanjem. Vedel je, da je svet lahko drugačen, da je v Kristusu mogoče novo življenje.
Zgled svetega Frančiška Ksaverija nas v tem adventnem času vabi, da bi obnovili svoje upanje, ga delili z drugimi, ter tako postali prinašalci živega upanja, kot poudarja jubilej 2025 – romarji upanja. To upanje ni prepričanje, da bodo stvari, ki so danes slabe, jutri boljše, ampak zavest, da nas Bog kljub vsemu ne bo zapustil, da bo z nami vsak dan in vedno; tako kot je bil s Ksaverijem. Skupaj z njim si bomo prizadevali za svet brez zidov ali ograj, kjer razlike ne bodo več grožnja, temveč vir bogastva in čudovito znamenje.
Le tisti, ki verujejo v boljšo prihodnost, lahko v polnosti živijo sedanjost. Le tisti, ki poznajo svojo usodo, lahko trdno hodijo med ovirami. Dar, ki nam ga pri tem daje Bog, je beseda življenja, ki jo delimo z drugimi. 

Zavezanost življenju in molitvi
Jezus nas kliče, da se zavežemo temu poslanstvu z dejanji in tudi z molitvijo.
V svetu, ki se zdi, da je obtičal v razčlovečujoči sedanjosti, sta molitev in evharistično obhajanje močni orodji, ki odpirata vrata v prihodnost, da bi drugim pokazali smisel življenja in da nas Bog spremlja na vsakem koraku poti proti obljubljenemu kraljestvu.
Dragi bratje in sestre, biti nosilci evangelija pomeni deliti z drugimi dar vere, upanja in ljubezni. Danes recimo, kakor sveti Frančišek Ksaverij, »da« temu poslanstvu in vsak dan preživimo v Božjem imenu. Prinašajmo njegovo luč, njegovo toplino in njegovo veselje tistim, ki tega najbolj potrebujejo. 

Amen.

O SV. FRANČIŠKU KSAVERIJU

  • je eden največjih misijonarjev Cerkve, oznanjevalec v Indiji, Maleziji, na Japonskem; človek izredne preprostosti, poguma in goreče ljubezni do Boga;
  • služil je bolnim, skrbel za revne, branil zatirane in katehiziral otroke ter odrasle;
  • umrl je 3. decembra 1552 pred obalo Kitajske;
  • njegova pisma in zgled so navdihnili nešteto misijonarjev po vsem svetu.

Prisrčno vabljeni, da skupaj obhajamo praznik svetega Frančiška Ksaverja, naj njegova apostolska gorečnost navdihuje tudi nas!