Ivan Podgrajšek

Jezuitski redovni brat Ivan Podgrajšek se je rodil leta 1933 na Planini na Pohorju kot njegov brat p. Alojz. Po končani osnovni šoli v Sveti Kunigundi na Pohorju je ostal doma in pomagal staršem na kmetiji. Leta 1961 se je odločil pridružiti jezuitom. Noviciat je opravil v Zagrebu in se po dveh letih vrnil v Slovenijo. Opravljal je različna dela v provinci: pomagal pri graditvi hiše in župnišča v Dravljah ter pri obnovi župnišča pri Sveti Magdaleni v Mariboru. 1972 je opravil zadnje zaobljube. 1969-2020 je živel v skupnosti Srca Jezusovega v Mariboru, kjer je orglal, kuhal in skrbel za vrt. Do smrti, 30. septembra 2023, je z molitvijo spremljal delo sobratov iz skupnosti sv. Magdalene.

Let si devetdeset pustil za sabo –
lepih, bogatih, kot čisto zlato …
Radi pregledamo danes jih s tabo,
saj veseli se jih tudi nebo!

S starši in bratoma dobro si shajal,
sester šestero prav rad si imel
delal si dosti na lepi kmetiji,
vlekel klavirko in šalil se, pel.

Pa doživel si kot sveti Ignacij:
ranil grdó te krivični je nož …
Svoje življenje posvetil si Bogu,
prav tako  brat in četvero še rož …

Pa si kljub temu potomcev vsaj dvajset –
ljubih nečakov, nečakinj  imel!
Ena od sester je parček dodala,
ki je za tabo v duhovnost odšel …

Pohorje ti si še mlad bil zapústil,
v Družbo kot beli golob odletel,
milo harmoniko drugim si pustil,
saj boš na orgle igrati začel.

V Zagrebu kratko razpenjal si krila,
potlej si v Maribor srečen prišel,
tu ti prav dolgo je pela idila,
marsikaj delal si, srečen, vesel.

Tudi obvladal si mnoge obrti,
bil si sadjar in mizar in zidar,
v dobro bili so pogledi uprti, 
vse si opravljal kot zvest gospodar.

Delo ti vrtno bilo je v veselje,
v kuhinji tudi si rad se vrtel …
Vse ti bilo je kot božje povelje,
srečno in mirno si z Bogom živel.

Patrom v pomoč si bil v delu za duše,
roka je zvesto skrbela za dom,
z voljo premagal si krize in suše,
zdrava pobožnost talila je dvom.

Let zdaj devetdeset puščaš za sabo –
lepih, bogatih, kot čisto zlato …
Radi pregledamo danes jih s tabo,
saj jih raduje se tudi nebo!

Mnogi se s tabo srčnó veselimo,
želje polagamo zdaj na oltar,
radosti vse ti pri Bogu ti želimo …
Hvala ti, Jezus, za Ivana dar!

Pe še nasvidenje si zaželimo,
saj Vsemogočni stori to lahko!
Z zvonom vstajenskim tja gor hrepenimo,
kjer pomlajene nas čaka nebo!