P. Franc Cerar se je rodil leta 1922 v Dobličah, v Beli krajini. Leta 1942 je bil interniran v mestu Monigo v Italiji. Leto zatem je v Novem mestu maturiral in odšel v partizane, ker je ostal do konca vojne. K jezuitom je bil sprejet v Zagrebu, leta 1946 in bil posvečen v mašnika devet let pozneje. Od takrat je do svoje smrti leta 2014 živel in deloval v Mariboru. Bil je kaplan, župnik, ljudski misijonar, voditelj duhovnih vaj, vzgojitelj in sodelavec pri Družini. Umrl je 10. 8. 2014 v Mariboru.
Pri reviji Družina so tako opisali p. Cerarja ob njegovi zlati maši:
P. Cerar je eden od članov Družbe Jezusove v Sloveniji, ki so v drugi polovici prejšnjega stoletja na naših tleh sejali seme božje besede, držeč se gesla sv. Ignacija: Vse v večjo božjo slavo. Nekajkrat je opazno posegel v naš prostor. V šestdesetih letih je s pesmaricama Zapojmo bratje I. in II. dal verni mladini v roke uporabna priročnika za veselo slavljenje Boga v cerkvi in zunaj nje. – V osemdesetih letih je s knjigo Partizan nekoliko drugače vsaj malo odgrnil skrivnostni zastor naše polpretekle zgodovine in razkril, da v našem osvobodilnem boju ni bilo vse tako nedolžno in čisto, kot smo bili vajeni slišati in brati. – V devetdesetih letih smo mogli brati v Družini njegove izvirne razlage nedeljskih evangelijev in jasne odgovore na vprašanja bralcev. Nekaj tega je izšlo tudi v knjigi Beseda da besedo. Ob izidu njegove knjige Od partizana do zlatomašnika se sodelavci Družine z njim iskreno veselimo in mu čestitamo ob zlatomašnem jubileju.