Študijska pot jezuita je dolga in polna, običajno se izvaja v tujini. Naša patra Benjamin Bevc in Andrej Brozovič zaključujeta svoja doktorata na Papeški univerzi Gregoriani

Papeška univerza Gregoriana je ena osrednjih katoliških izobraževalnih ustanov v Rimu. Njeni začetku segajo v leto 1551, ko je Ignacij Loyolski ustanovil Rimski kolegij, prvo jezuitsko šolo na svetu. Danes univerzo sestavlja šest različnih fakultet, dva inštituta in šest študijskih centrov, v katerih študira skoraj tri tisoč študentov iz več sto držav.

P. Benjamin Bevc DJ:  preučevanje pojma phýsis

P. Benjamin Bevc DJ preučuje pojem physis

Leta 451 je vesoljna Cerkev na Kalcedonskem koncilu določila, da Jezus Kristus obstaja v dveh naravah, Božji in človeški. V latinskem delu Rimskega cesarstva je bila koncilska odločitev mirno sprejeta, v grškem delu, zlasti v Aleksandriji, pa so ji mnogi odločno nasprotovali, kar je sčasoma vodilo v razkol, ki traja še danes. Vzrok nasprotovanja je bila predvsem raba pojma phýsis, ki ga navadno slovenimo kot »narava«. Toda pojem phýsis je pomensko mnogo bogatejši kot latinska natura ali slovenska »narava«, saj lahko označuje ne samo skupek lastnosti nekega bitja, ampak tudi bitje samo. Mnogi vzhodni teologi so zato trdili, da Kristus ne obstaja v dveh naravah, ampak da je ena phýsis, se pravi eno bitje.

V doktoratu preučujem pojma phýsis in natura v kristoloških sporih 4. in 5. stoletja. Predvsem skušam raziskati, kako sta pojma vstopila v teološki diskurz, in pojasniti, zakaj se zagovorniki različnih rab pojmov phýsis in natura med seboj niso mogli sporazumeti. Mentor doktorata je p. Henryk Pietras DJ.

V Rimu bivam v Kolegiju Bellarmino. Poleg doktorata se precej ukvarjam s skavti: sem četovodja in duhovni asistent v stegu Rim 14.

P. Andrej Brozovič DJ: hrepenenje po ustvarjanju

P. Andrej Brozovič razmišlja o kreativnosti in sinovstvu

Tema mojega doktorata, ki ga opravljam na Fakulteti za misiologijo na Gregoriani, je kreativnost in sinovstvo pri ruskem mislecu Nikolaju Berdjajevu. Vsak človek hrepeni po tem, da bi ustvarjal. In prav vsak človek je poklican k ustvarjanju, saj je božja podoba Boga stvarnika.

Po Berdjajevu je kreativen tisti, ki je svoboden. V sodobnem svetu imamo zelo različne ideje o svobodi, a resnična svoboda je za človeka le ena – tista, ki jo živi v božjem Sinu. In Sin je svoboden, ker je Sin! Ker ima Očeta in živi z njim odnos ljubezni. Tako postane vsako kreativno dejanje tisto, ki ga živimo kot sinovi, kot hčere. Le sin je namreč resnično pogumen za svežino, za iskrivost, za lepoto, saj živi v Očetu. Ni ga strah, saj se giblje v njegovem objemu. Zato ne kopira, ampak je odprt za novo, ki vedno znova nadgrajuje obstoječe.

Poslanstvo Cerkve je v tem kontekstu živeti kreativnost in jo vzpodbujati. Pomagati človeku najti prostor njegove ustvarjalnosti, njegovega sinovstva oz. njegove identitete. In kdor odkrije, da je sin, slej ko prej odkrije tudi, da je brat ali sestra. In ni močnejše in lepše vezi kot biti sin ali hči istega Očeta. Bivam v Centru Aletti, kjer sem tudi član ekipe umetniškega ateljeja.